Grad Otočec je poleg Bleda daleč najbolj zanimivo in tehnično zahtevno slovensko igrišče. Za dober rezultat potrebujete vse palice iz torbe, saj je dolgo in zahtevno. Potrebna pa je tudi dobra fizična pripravljenost, saj ravnin na igrišču skoraj ni, saj se luknje ves čas vzpenjajo ali spuščajo. A vsakič, ko ga odigraš, si želiš, da bi čim prej našel čas in odšel nazaj na Dolenjsko na zanimivo in težko preizkušnjo svojega golfskega znanja.
Čeprav sem igrišče le redko odigral blizu svojega hendikepa, sem kar malce nevoščljiv članom domačega kluba, ki na njem lahko igrajo vsak dan. Ker bolje od občasnih obiskovalcev poznajo vse njegove pasti, dosegajo tudi boljše rezultate od nas, ki se na 45-minutno vožnjo iz Ljubljane odpravimo le občasno. Razlog je tudi v tem, da igramo na svojih domačih igriščih, zato nas Grad Otočec zamika le ob turnirjih in posebnih priložnostih.
Dober razlog za obisk pa so zimski meseci, ko so odprta le redka igrišča in lahko prijeten dan na Dolenjskem po igri golfa nadgradimo tudi z kulinarično izkušnjo v bližnjih gostilnah, kot sta Vovko ali Mrak, saj Country house v recepciji na igrišču poskrbi le za tople in hladne napitke. Zimski skrbnik, receptor in “deklica za vse” je Ivan Muhič, ki z svojo dobro voljo poskrbi, da se ob prihodu in odhodu zares dobro počutite. Njegov delovnik se začne ob devetih zjutraj in konča z mrakom, zato ga je smiselno poklicati zjutraj pred prihodom za vse potrebne informacije glede stanja na igrišču in možnosti igranja.
Zimska igralnina je 30 evrov, kar je res odlična cena za tako dobro igrišče. Na začetku letošnje zimske sezone je bilo odprtih vseh osemnajst lukenj, po prvem snegu pa so zaradi zmrzali na zelenicah pete, šeste in sedme luknje, ki so ves čas v senci, igranje omejili na drugih devet lukenj. Tako je štart na deseti luknji, ki je zaradi pozimi malo razmočenega fairwaya, pravi test ob začetku igranja. A ne obupajte prehitro, saj po najdaljšem paru tri na igrišču (glede na pozicijo zastavice je treba udariti blizu 200 metrov) nadaljevanje bolj suho. Še posebej, ko na trinajsti luknji pridete na plato pred zelenico in ob sončnih dneh uživate v pogledih na dolenjske griče z zidanicami. Tudi najdaljevanje je pravi užitek, le na osemnajsti luknji vam popoldansko sonce v drugem krogu sije naravnost v oči. Zato je smiselno, da igrate v skupinah z več soigralci, saj je včasih težko najti žogico, ki ne pristane na sredini fairwaya.
Ob lepem sončnem dnevu, kakršen je bil ob našem obisku, je na dovolj hitrih zelenicah za ta letni čas igranje pravi užitek. Zato se bom na Otočec letošnjo zimo še vrnil, saj me je igrišče tudi tokrat navdušilo. In nekaj prijateljev, s katerimi so tekme vedno zanimive in napete do konca, tudi.
Avtor zapisa in slik: Aleš Fevžer