“Motiti se, je človeško. Zarečenega kruha se največ poje...,” in še več podobnih izrekov lahko najdemo v zakladnici ljudskih modrosti. Čeprav jim marsikdo ne verjame, pa se je spet izkazalo, da držijo!


Sergio Garcia je pred nekaj leti v Augusti na dolgo in široko razpredal, da na Mastersu pač ne bo zmagal nikoli. Še več. Da mu je očitno usojeno ostati brez zmage na katerem koli izmed velikih turnirjev. Besede, ki jih je izrekel po več letih poslušanja strokovnjakov, ki so mu od mladih nog naprej prerokovali izredno svetlo športno prihodnost, predvsem pa serijske zmage. 

Španec je namreč blestel od prvih golfskih korakov naprej. To pa je bilo zelo zgodaj! Oče mu je  palice v roke potisnil, ko je bil star šele tri leta. Pri dvanajstih je bil “El Nino”že klubski prvak. Štiri leta kasneje pa je postal najmlajši igralec v zgodovini Evropske turneje, ki se je uspel prebiti v finale turnirja med evropsko elito. Vmes je v mladinski konkurenci nastopal tudi na Bledu, kjer nam je v spominu ostal tudi po šaljivem značaju. Sergio je bil takrat že znan kot čudežni deček golfa, vendar je novinarje rad vlekel za nos in jih po intervjuje pošiljal k svojim reprezentančnim kolegom...

Glede na vrsto odmevnih rezultatov so bili Španci trdno prepričani, da so dobili igralca, ki bo zlahka presegel dosežke legendarnega Severiana Ballesterosa. V svoji krstni sezoni med profesionalci je leta 1999 zmagal na svojem šestem turnirju, na Odprtem prvenstvu Irske. Istega leta se je kot “zelenec med profesionalci” povsem enakovredno s Tigerjem Woodsu udaril za zmago na prvenstvu PGA. Čudežni deček iz Borriola je po izenačenem boju na koncu osvojil drugo mesto.

“Le še vprašanje časa je, kdaj bo začel serijsko zmagovati na majorjih”, so se glasili naslovi v časopisnih člankih. Toda preboja ni in ni bilo. Garcia se je prebil v svetovni vrh, zmagoval na turnirjih, postal steber evropske izbrane vrste Ryderjevega pokala, vendar na majorjih nikakor ni uspel splezati na najvišjo stopničko. Štirikrat je bil drugi (nazadnje pred tremi leti na Odprtem prvenstvu Velike Britanije) in enkrat tretji (na Odprtem prvenstvu ZDA zdaj že kar oddaljenega leta 2005).

Kljub 31-im zmagam na ostalih turnirjih je Sergio Garcia v golfskih krogih postal znan kot “tisti najboljši igralec, ki nikoli ni osvojil zmage na enem izmed majorjev.”

Z leti se je vse bolj sprijaznil s to oznako. Očitno je tudi sam začel verjeti v moč usode in prekletstvo, ki mu iz takšnega ali drugačnega razloga odreka tako želeni uspeh. V svojih medijskih nastopih je začel vse bolj pogosto govoriti, da se s tem vprašanjem sploh ne ubada več. Kdo ve? Morda je res mislil tako ali pa je želel le malce sprostiti težo pritiska pričakovanj s svojih ramen. Res je, da je bilo tega pritiska v zadnjem obdobju vse manj. Zdelo se je, da so tudi njegovi navijači začeli verjeti, da Sergiu zmaga na majorju pač ni usojena...

Potem pa je prišel Masters 2017. Kot se za igralca s tovrstnim pedigrejem spodobi, zmaga ni bila lahka. Nasprotno! “El Nino” je moral na “svetih zelenicah Auguste” skozi pekel in spet nazaj. Tudi zadnji del poti do tako željene lovorike  je bil zanj nepozaben. Zmago si je priboril v napetem podaljšku potem, ko je odbil vse napade prijatelja iz “evropske falange”, Justina Rosea. Vmes je večkrat pomislil, da mu bo usoda tudi tokrat prekrižala načrte. Toda to se ni zgodilo! Očitno je zdaj 37-letni veteran končno izpolnil svoj dolg do golfskih bogov. In to ne na povsem običajen dan. Kdo ve? Morda je bil deležen celo nekaj “nadnaravne pomoči”, saj bi 9. aprila letos namreč njegov vzornik iz otroštva, Severiano Ballesteros dopolnil 60 let!


Apr 10, 2017