​Končno, bi lahko rekli. Sezona evropskega tour-a (Ladies European Tour) se bo začela z uvodnim turnirjem v Južno afriški republiki, točneje na igrišču Westlake golf kluba v Capetownu, kjer je lani svojo edino profesionalno zmago dosegla Angležinja Alice Hewson. Del evropske turneje sta tudi Slovenki, 27 letna Katja Pogačar in 17 letna Pia Babnik.

Svetovna elita pod okriljem LPGA je že odigrala osem turnirjev, začenši januarja in februarja s turnirjema na Floridi, prav tako so bili precej bolj prilagodljivi v organizaciji Symetra, ki je primerljiva z evropskim tour-om, saj so v marcu in aprilu pod streho spravili pet turnirjev. Vsi turnirji so bili onstran Atlantika, havajski LPGA seveda sredi Tihega ocena, s spremenljivo uspešnostjo pa sta nastopali Ana Belac in Katja Pogačar. Prav Pogačarjeva je na treh turnirjih Symetre iskala ustrezno formo in jo kot pravi sama, pod dveh neprepričljivih predstavah, našla na tretjem odigranem turnirju v Hurricaneu v Utahu, kjer je preživela rez in na koncu z osmimi udarci nad parom pristala na 51. mestu: »Uvodna turnirja sta postregla s preveč napakami in premalo dobrimi udarci. Za turnir v Utahu sem se precej bolje pripravila, kar se je poznalo. Nisem ga najbolje začela, a sem ostala pozitivna. Zadovoljna sem z napredkom.«   

Katja je občutila tekmovanje, doživela svoje trenutke in predvsem se lahko zanaša na dosežene rezultate, ki ji dajejo določeno mero optimizma. Povsem nasprotno, s precej bolj mešanimi občutki pa bo šele meseca maja s profesionalnimi turnirji začela najmlajša, ne samo med Slovenkami, ampak tudi med raznoliko svetovno konkurenco na evropski turneji, komaj 17 letna Pia Babnik. Dobršen del treninga v zimski sezoni je oče in trener Aleš Babnik preselil v špansko Andaluzijo, kjer sta Pii golfsko družbo in v določeni meri tudi konkurenčnost delala mlajša brata Jaka in Žiga. Vsi trije so tekmovali na dveh turnejah Evolve in Toro, kjer so jim družbo delali fantje, ki uspešno tekmujejo na evropskem in Challenge touru ter nekaj, precej bolj izkušenih deklet, z evropskega tour-a. Pia je v Španiji odigrala pet turnirjev in bila enkrat na drugem mestu ter še dvakrat med deseterico, vsakokrat pa je preživela rez. Forma v februarju in marcu je bila zelo dobra, a zdaj bo šlo zares. Pred odhodom v Južno afriško republiko je Pia dobre volje: «Španija je bila v redu, saj sem igrala kar dobro. V vmesnem času sem se posvetila šoli in z zadnjim testom matematike zaključila drugi letnik gimnazijskega programa. Seveda sem tudi doma veliko trenirala in čakala, da se sezona začne. Seveda bi se lahko začela tudi prej, ampak bom to nadoknadila.« 

Letošnja sezona evropskega tour-a bo potekala na igriščih v Evropi, Afriki, Aziji in tudi v ZDA. Z začetkom povsem na jugu črne celine, pa je bilo potrebno obilo znanja in spretnosti zaradi organizacijsko administrativnih ovir, ki so nastale predvsem zaradi epidemioloških razmer v svetu. Za Pio še posebej, ker ima kot mladoletnica dodatne poostrene ukrepe pri prehajanju mej, še posebej zdaj, ko jo čaka pot v Capetown. Oče Aleš je trenutno obremenitev opisal takole: »Pia gre z menoj v Južno afriško republiko, a ker je mladoletna potrebuje tudi soglasje žene. Vsa ta potrdila moramo imeti v angleškem jeziku, kar prinaša dodatne stroške. Dobili smo posebna potrdila od MIZŠ, ker sicer nikoli ne bi mogli priti nazaj v Slovenijo, saj PCR testi za prihod v Slovenijo veljajo 48 ur, v tako kratkem času pa iz JAR ne moreš priti v domovino. Vso dokumentacijo, v katero so vključena tudi pisma organizatorjev turnirja (potrditven pismo in vabilo), romajo na Dunaj, kjer so naši potni listi, saj je tamkajšnja ambasada odgovorna tudi za Slovenijo. In seveda na koncu vsega naju čaka še PCR test, brez katerega ne moreš nikamor.«

Da ovir ne bi bilo konec so poskrbele še določene letalske družbe, ki ob povratku iz Afrike ne želijo peljati potnikom nazaj na ljubljansko letališče, ampak nudijo, seveda ob dodatnem plačilu, prevoz do držav, ki nimajo podpisanega schengenskega sporazuma. Recimo do Zagreba. Politika posameznih družb je seveda samovoljna in nikakor usklajena z določenimi direktivami, ki prihajajo iz Evropske unije. Ja pa Aleš Babnik dodal, da je bil pri urejanju vseh dokumentov in predvsem pri hitrosti reševanju vseh zapletov v veliko pomoč gospod Janez Pergar, sicer častni konzul Južnoafriške republike v Sloveniji.

Letošnji nagradni skladi so na evropski turneji za približno tretjino višji kot v lanski sezoni, kar priča o močnem dvigu zanimanja za ženski profesionalni golf. Priložnost bodo lovila dekleta z vsega sveta, delček te pogače pa bosta skušala v svoje roke vzeti tudi Katja in Pia. Sezona je posebna tudi zaradi olimpijskih iger, ki bodo sredi poletja v Tokiu, a v prednosti pri lovljenju forme in pridobivanju točk za svetovno lestvico so igralke, ki tekmujejo v ZDA. Prav zaradi tega je morda še najbližje nastopu na OI Ana Belac, čeprav sta v točkovnem smislu, tako  Pia kot Katja povsem blizu. Slednji dve bosta v Južno afriški republiki skušali naprej opraviti z rezom in nato postaviti letošnje temelje za evropsko turnejo, ki se bo iz Afrike preselila v Italijo in nato v Francijo. Sanje o olimpijskih igrah so prisotne pri vsakomur, a hkrati niso obremenjujoče, kar je za tekmovalno osredotočenost dobro. Tako razmišlja čarobno dekle slovenskega golfa, Pia Babnik, ki bo v boju za olimpijsko druščino imela na razpolago le pet naslednjih turnirjev: »Če se bo ponudila priložnost, zakaj pa ne. Ampak se z olimpijskimi igrami res ne obremenjujem. Tako ali tako bodo naslednje čez tri leta. V Parizu pa bom igrala.«

Pred uvodnim letošnjim nastopom si Pia želi pokazati, da zna in zmore, predvsem pa je pomemben podatek, da se precej bolj izkušenih igralk ne boji. Konkurenca je huda in močna, predvsem pa ima večina igralk večje izkušnje in daljši staž, a je prav vsako igralko na evropski turneji Pia že premagala, kar pomeni, da je meja samo nebo. »Jaz si želim zmagati. Če pa mi to uspelo, pa bomo videli,« je v svojem, vedno sproščenem in ambicioznem tonu dodala Pia Babnik.

Na skrajni jug Afrike gre z veliko dobre volje tudi Katja Pogačar, ki ji vzdušje na evropski turneji precej bolj ugaja kot tisto v ZDA, saj kot pravi: »Na evropskem tour-u LET je vse skupaj precej bolj prijazno in recimo, udobno. Nagrade so drugače razporejene, več je prijateljstva, tudi zaradi mehurčka, se vsaj jaz, počutim bolj varno in ugodno. Kakovost je seveda primerljiva, a za nastop na evropski turneji je potrebno veliko več prilagodljivosti, saj je eno igrati le po ZDA, drugo pa po skoraj vsem svetu.« Neposredno pred turnirjem pa naša najbolj izkušena golfistka še dodaja: »Vse je odvisno od priprave na turnir. Ne toliko, kako poznaš samo igrišče, ampak predvsem je pomembno, da si spočit, da dobro spiš in da se konec koncev držiš določena načrta na igrišču. Na srečo je tudi moje zapestje v redu, tako da le sledim ustreznim vajam in kot rečeno, dobri pripravi na tekmovanje.«

Dekleti srečno v Južnoafriški republiki in obema super dobro igro.

​