Profesionalna zgodba ene od največjih svetovnih golfskih talentov, najstniške Pie Babnik deluje kot iz pravljice. Morda tudi je, a že za osnovno stran knjige je bilo prelitega ogromno odrekanja in znoja, ko pa govorimo o golfu, pa nikoli ne vemo, ali bo naslednja stran uspešnica ali bo list za nedoločen čas ostal prazen. Golf je postal član olimpijske družine 2016 v Riu, v svetu velja za enega od največjih šestih športov na svetu (merilo so denarni skladi, zaslužki, sponzorstva in televizijske pravice), predvsem pa velja za tehnično najbolj zahtevnega. V golfu si lahko v vrhu le, če si določen dan, enostavno perfekten. In še tako izpiljen udarec ti ne zagotavlja dobre uvrstitve, če v sožitju z mati naravo nimaš sreče. Mlada Ljubljančanka nadaljuje: »Vedno bodo udarci, ki jih zgrešiš, zato je potrebno le nekaj več sreče za super rezultat. Vedno se ti žogica lahko odbije v pravo ali pa nepravo smer. V golfu je sreča velik faktor. Jaz moram narediti največ kar se da, kajti na igro drugih ne morem vplivati.«

V pandemičnem letu 2020 je bila Pia Babnik v evropski seriji (LET – Ladies European Tour) na 37. mestu in to kot 16 letnica. Zimski čas je družina Babnik izkoristila za dobre priprave v španski Andaluziji, sicer pozen golfski skok evropske serije v novo sezono pa je bil izjemen. Babnikova je turnir v Južnoafriški republiki zaključila na petem mestu. Nato je sledila dobra šola v Italija, kjer se ni uvrstila v finalni del, a je sledila premierna slovenska in tudi njena zmaga na tem nivoju ob Ženevskem jezeru na francoski strani. Zmaga je prinesla, ne samo konkreten kupček denarne nagrade, pač pa tudi silovit skok po svetovni lestvici in praktično potrditev nastopa na olimpijskem turnirju v Tokiu. Uspeh niti ni bil presenetljiv, saj Pia uživa v golfu in igra sproščeno, a že prej načrtovana pot za sezono se je povsem obrnila na glavo. Aleš Babnik, oče, trener in glavni kapetan barke Babnikovih je z nasmeškom priznal: »Priznam, da je lažje, ker je Pia mlada tekmovalka. Mladost je prednost, ker je še vse pred teboj. Vsako leto si zastavimo cilje. Če jih izpolnimo smo veseli, če ne, nič hudega, ker bo nov cilj že prihodnji mesec. Vseskozi pa ostaja Piina želja po igranju golfa, ne glede, kje smo. Ona uživa v igri in to je to. Teh dveh turnirjev sploh nismo načrtovali. Po zmagi v Franciji se je načrt povsem spremenil. Tudi na morje bomo šli za en dober vikend, ker se je potrebno osvežiti in regenerirati. Morje tudi sicer zelo dobro vpliva na Pio. »

Ljubljančanka je v dobrem mesecu dni s turnirskimi nagradami zaslužila dobrih 45 tisoč evrov, več kot lani v vsej, a resda nekoliko skrajšani sezoni. Letni stroški so v osnovi pokriti, a navdušuje dejstvo, da je pred njo še vsaj 15 turnirjev. In to ne vsakdanjih. Pia bo igrala na obeh preostalih turnirjih major (Evian in OP Velike Britanije), na obeh je nagradni sklad 4,5 mio ameriških dolarjev ter na olimpijskem turnirju, ki bo od 4. do 7. avgusta blizu Tokia.

Ta trenutek so Babnikovi v turnirskem mirovanju, kar lahko imenujemo tekmovalni luksuz. Čeravno sta regeneracija in sprostitev še kako potrebna, pa je trening na vsakdanjem meniju: »Treniram enako kot prej: 4 ure dnevno, 6x tedensko. Ob golfu se ukvarjam še s fitnesom, jogo in še čem,« dodaja t.i. magic girl (čarobno dekle). 22. julija mladenko čaka major Evian in kmalu zatem še olimpijski nastop. Nervoze ni, le izziv in pričakovanje tekmovalnosti z najboljšimi igralkami na svetu je prisotno: »Razlike med turnirjema ne vidim. Tako major v Franciji kot tudi olimpijski turnir v Tokiu sta letos ena od največjih na svetu. Oba mi pomenita enako, čeravno sta v marsičem povsem različna. Oba bom vzela kot klasičen turnir. Sem mi zdi, da je prav, da ju tako jemljem. Ne delam razlike. Obeh turnirjev se veselim, tudi zato, da vidim, kje sem v primerjavi z najboljšimi na svetu.« Na obeh turnirjih bodo vse najboljše igralke na svetu, torej izjemen izziv in tudi preskus Piinih zmogljivosti. Aleš Babnik nikoli ni želel preveč, tudi zdaj se zaveda, da je svetovni vrh realno še previsok, a vseeno dodaja: »Uspeh bo, če Pia na majorju v Evianu naredi rez,  prav tako velja tudi OP Velike Biritanije. Na olimpijskih igrah bo cilj priti med 50. Po drugi strani pa lahko tudi vse turnirje zmaga. Pia je pri začetnem udarcu med najdaljšimi na svetu. Če je igrišče, ki omogoča, da Pia izkoristi to daljavo, potem je lahko povsem pri vrhu. Veliko je odvisno od posameznega igrišča.«

Družina Babnik je izjemna športna družina Pia ima dva mlajša brata dvojčka, ki sta v mladinski reprezentanci in ta trenutek igrata evropsko ekipno prvenstvo v Estoniji.  Vsi otroci so golfisti, a od staršev ni bil nihče. Aleš in žena Mateja sta bila odlična igralca badmintona, mama je bila celo rezerva za olimpijske igre 1992 v Barceloni. Če gre v športni sferi zaupati očetu, je Mateja tista, ki skrbi, da družinska zgodba teče in težave izginjajo: »Moja glavna naloga je organizacija in da sem strelovod, za pluse in minuse.« Mama je vedno pravi naslov za tolažbo, kot tudi za spodbudo otrokom in možu. Mateja Babnik se dobro zaveda kakšna je bila pot in kako športno pot razumejo otroci: »Vsak otrok ima svoj tempo. Vsak pokaže svoje želje, midva kot starša pa mu slediva. Otrokom pomagava in jim poskušava lajšati pot. Pia je vedno imela željo, bila je pripravljena k odrekanjem. Sinova sta drugačna kot Pia in čas bo pokazal, če sta pripravljena vložiti toliko kot Pia za morebiten uspeh. Pot do uspeha je težka, a je Aleš znal povezati vse elemente skupaj. Osnove treningov in predvsem miselnost se v golfu ne razlikuje od drugih športov. Ko so bili otroci majhni so udarjali po žogici, ampak vse od samega začetka, na pravilen način. Med seboj so tekmovali, se družili in hodili po turnirjih. Ko je napredovala Pia je napredoval tudi Aleš. Ure in ure samo-učenja je bilo vloženih v skupni napredek. Skupaj sta rastla oba.« Aleš priznava, da kaj veliko ne bi spreminjal, morda kakšen skok več v tople kraje. Zaveda se, da je Slovenija majhna in kot takšna močno omejena s finančnimi sredstvi, zato je v športu, ki ga precejšen del slovenske populacije šele spoznava, potrebno biti potrpežljiv, učljiv in močno vztrajen. Aleš Babnik nima dlake na jeziku, zato je pogovor z njim vedno odkrit: »Mi smo se učili sami in s tem napredovali. Če bi denimo živeli v drugi, večji državi, bi imeli določeno podporo od tistih, ki imajo izkušnje z največjih tekmovanj. Tu v Sloveniji teh enostavno ni. Priznam, da so nam tudi Slovenci, pomagali, recimo družina Štirn, Ječnik ali Burkelca, ki so nam pokazali, kam moramo sploh iti (primer: turnir USA Kid's). Seveda so nam odprli oči in mi smo to izkoristili večkrat.«

Pia Babnik je danes pri polnih 17. letih ena od vodilnih v evropski seriji in velja za enega največjih svetovnih talentov. Hkrati pa vedno prijazna najstnica vzbuja pozornosti ne samo zaradi izjemnih rezultatov, pač pa tudi zato, ker je domnevno edina profesionalna golfistka, ki igra brez rokavice. Pravi, da je občutek boljši in da jo rokavica enostavno moti. No, če pada dež, ali če je zunaj premrzlo, pa nadene kar obe rokavici. Pia je posebna, je tekmovalka in v golfu zna uživati. Tako kot slovenski košarkarski biser Luka Dončič. In prav Luka je pri Pii na prvem mestu, če bi si zaželela skupno fotografijo s katerimkoli športnikom na svetu. Pia je izbrala slovenskega asa, med tem, ko sta njena brata Jaka in Žiga izbrala enega največjih golfistov vseh časov, Tigerja Woodsa.

Žiga, Aleš in Jaka ter Pia in Mateja Babnik