Skrivnost uspeha Evrope

17 in 1/2 proti 10 in 1/2. Končni rezultat 42. Ryderjevega pokala. Številke ne lažejo. Tudi slabšemu poznavalcu pravil tega moštvenega dvoboja je glede na rezultat jasna ena stvar. Evropa je v bližini Pariza tokrat naravnost ponižala ZDA!


Zdaj, ko so se strasti po tekmovanju že malce umirile, se rojevajo najrazličnejše analize. Predvsem v ZDA, kjer so tako ali tako veliki ljubitelji statistike. Pojavljajo se tista klasična vprašanja. Kaj bi bilo, če bi se tam dvoboj obrnil drugače? Kaj, če bi igralec X na luknji Y zadel tisti pat, ki ga je v resnici zgrešil...? 

Američani imajo verjetno lahko upravičeno veliko razlogov za slabo voljo. Po eni strani gre za državo, kjer v športu šteje le zmaga (v Ryderjevem pokalu je takšna miselnost sicer na mestu), po drugi pa za kraj, kjer je doma najmočnejša in najbogatejša golfska profesionalna liga. Kljub posameznim 'otočkom' na stari celini, ki nudijo mladim igralcem odlične pogoje za trening in razvoj, so najbolj uveljavljene golfske akademije vendarle doma na drugi strani velike luže. Predvsem pa je v ZDA celoten šolski sistem pisan na kožo mladim športnikom. V Ameriki lahko nadarjeni golfisti zelo uspešno združujejo šolsko in športno kariero. Tudi zato je na tamkajšnje univerze vsako leto tako velik naval. Golfski programi na univerzah postajajo (tako kot šport na sploh) iz leta v leto bolj dovršeni in znanstveno obarvani. Z mladimi perspektivnimi golfisti se ukvarja 'cela vojska' najrazličnejših strokovnjakov z različnih področij. V lovu na perfekcijo ni prav nič več prepuščeno naključju... 

Potem pa pride trenutek resnice in zasedba najmočnejše države na svetu mora v okviru najbolj prestižnega moštvenega obračuna priznati premoč (na prvi pogled šibkejši) ekipi stare celine. Res je. V zadnjem obdobju razlike (v tekmovalnem pogledu) niso več tako očitne kot nekoč, ko so bili Američani bolj dominantni. Septembrski pogled na svetovno jakostno lestvico profesionalcev razkrije, da je med prvo deseterico 'le še' šest predstavnikov ZDA. Toda individualni zvezdniški status in dosežki na največjih turnirjih tudi v preteklosti niso bili odločilni. Ryderjev pokal je namreč izjemno prefinjeno premišljen dvoboj. Kot pravi ime – gre za moštveni dvoboj. Res je, da je govorjenje o ekipnem duhu in veliki pripadnosti na tiskovni konferenci eno, nekaj povsem drugega pa realno stanje na igrišču. Kdor je (tudi) letos podrobno opazoval dogajanje na zelenicah, je lahko opazil povsem drugačno kemijo med ameriškimi na eni in evropskimi golfisti na drugi strani. Golf je na koncu koncev eksakten šport, kjer je končni dosežek odvisen od seštevka posameznih udarcev. Toda, četudi se to sliši še tako čudno, na koncu niso odločili zgrešeni pati in dolžina udarcev. Odločila sta moštveni duh in veliko srce. Sergio Garcia je z novo mojstrsko predstavo po številu osvojenih točk na koncu dvoboja na večni lestvici Ryderjevega pokala prehitel Sira Nicka Falda. Toda to Španca ni zanimalo! Na igrišču je bil, tako kot njegovi kolegi, le eden med enakimi. Eden izmed fantov, ki so v deželi Alexandra Dumasa namesto mečev vihteli lesove in železa, vendar so v celoti delovali po načelu njegovih nesmrtnih junakov “Vsi za enega, eden za vse!” Takšno ekipa pa je zelo težko spraviti na kolena. Čeprav na drugi strani zelenice stojijo (vsaj na papirju) močnejši tekmeci.

B.B


Okt 02, 2018